<< Pterula multifida, razvejana ščetinjača | Gobe | Pulvinula convexella, rdečkasta blazinica >>

Puccinia porri, porova rjavinka

Puccínia pórri (Sowerby) G. Winter (1881)
Rod: Puccinia - rjavinke

Puccínia pórri, porova rjavinka
Puccínia pórri - neužitna porova rjavinka

ZNAČILNOST: zelo majhen trosnjak v podobi mehurčka se množično pojavlja na površini rastlin lukovk (Allium), kot je por, napade pa tudi čebule, česen, drobnjak in druge lukovke, ime porova rjavinka pa je povezano z njeno rjasto barvo. Podobna je vrsti gliv rje (Uromyces). Gliva je škodljivec na zelnatih rastlinah družine lukovk, tako na divjih, kot na kultiviranih rastlinah. Gliva je avtodomna, kar pomeni, da se vse stopnje njenega življenjskega cikla odvijajo na gostiteljski rastlini. Red oblikuje oziroma ima štiri tipe trosov in sicer ecidiospore, uredospore (te širijo bolezen) in televtospore (te so prezimitveni trosi) ter bazidiospore (so namenjene spolnemu razmnoževanju). Rje so paraziti, kar pomeni, da za preživetje obvezno potrebujejo rastlinskega gostitelja in veljajo za eno najbolj uničujočih rastlinskih bolezni, rod Puccinia pa je med njimi največji in najbolj destruktiven. Dozorevanje trosov poteka v treh glavnih fazah, ki se imenujejo tudi: aecium ali aecidium, uredinium in telium, nastali trosi pa imajo v vsaki fazi različne barve. Končna faza je nastanek bazidiospor ali spolnih trosov. Glive uničujejo s fungicidi.

KLOBUK: trosnjak je sprva 1-2 mm dolg (tedaj se že pojavijo prva bolezenska znamenja) in v obliki majhnih pik in peg ali lis nepravilne oblike ter bele ali svetlo rjave barve in tudi svetlo oranžne barve, nato se pege povečajo na velikost 3–5 mm in oblikujejo se značilni svetlo oranžni prašnati kupčki, ki nastanejo na zgornji in spodnji strani listov pora; sledijo pege, ki so rumene do rumeno rjavkaste ali tudi rjaste barve, končno pa počrnijo; pojavijo se običajno med listnimi žilami (trosi se imenujejo ecidiospore ali aeciospore, faza nastanka pa se imenuje dikariotizacija), včasih se mehurčki zarasejo skupaj in se razširijo na dno lista (trosi se po tej fazi uredinia imenujejo uredospore ali urediniospore in nastanejo na diakriotičnem miceliju) ter so svetlo oranžne ali rumene do rumeno rjavkaste barve (običajno so med listnimi žilami), kasneje se trosnjak spremeni oziroma dozori v rjavo ali skoraj črno barvo (v fazi telia, v kateri se pojavijo televtospore ali teliospore).

TROSOVNICA: je na površini trosnjaka, glede na faze razvoja oziroma dozorevanja se pojavljajo tri vrste trosov, ki se nahajajo med listnimi žilami (so rumenkasti) ali na dnu lista (so svetlo oranžni do rumeno rjavi), končno pa postanejo rjavi ali rjasti ter skoraj počrnijo, rja pa izgleda kot majhni mehurčasti kupčki, iz katerih se sproščajo prašnate uredospore, okoli prašnatih kupčkov pa se pojavijo t.i. klorotični haloji; rja se najprej pojavi na starejših listih in se kasneje razširi na mlajše, močno okuženi listi pa so lahko povsem prekriti s pegami, bledijo, kasneje porjavijo, se posušijo in odmrejo; okužene rastline so po velikosti manjše in s tem je manjši tudi pridelek.

BET: ga nima, trosnjak je priraščen na površino rastline.

MESO: mehko, brez značilnega vonja in okusa.

TROSI: trosnjak ima tri različne vrste trosov, ki so različnih barv: aeciospore so velike 19-28 µm in imajo 1-2 µm debelo rumeno steno, urediniospore so velike 22-32 x 20-26 µm in ovalne do jajčaste, z 1-2 µm debelo, hialino do rumeno steno, teliospore so velike 28-45 x 20-26 µm ter so eliptične do nepravilno jajčaste in pogosto dvocelične, z 1-2 µm debelo gladko in rjavo steno, povprečna velikost rjavkastih trosov bazidiospor, ki nastanejo iz teliospor, pa znaša 39 x 21 µm.

RASTIŠČE: patogeni trosnjak raste na porih in drugih lukovkah, pojavlja se sezonsko v času junija (v toplejših krajih tudi konec maja) in se hitreje razvije v toplejšem vremenu, zato lahko mraz zmanjša pojav simptomov, če pa por dozori bližje zimi, je bolj dovzeten za okužbo, medtem ko mora biti por, ki jeseni dozori prej, moker, da prenese močan napad; uspeva skupinsko, na tleh pa ne more preživeti. Je dokaj pogosta.
Čas rasti: -V-VI-VII-VIII-IX-X-XI-XII-

UPORABNOST: neužitna.

Foto: Bojan Rot.

Priprava opisa: Miro Šerod

SINONIMI: Coeomurus porri (Sowerby) Gray (1821), Dicaeoma porri (Sowerby) Kuntze (1898), Erysibe limbata var. alliorum (DC.) Wallr. (1833), Puccinia blasdalei Dietel & Holw. (1893), Uredo porri Sowerby (1809), Uromyces durus Dietel (1907)

SpeciesFungorum:190235




Strani, ki se vežejo na to stran:

Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!

SGS2020: 2254

Login

Datum zadnje spremembe strani: 20 november 2023 12:07
 

© 2005-2024, Gobarsko društvo Lisička Maribor.
Ta spletna stran je last imetnika domene gobe.si, ki spletno mesto tudi upravlja. Vsebine, objavljene na spletnem mestu je dovoljeno reproducirati le v nekomercialne namene, pri čemer morajo ohraniti vsa navedena opozorila o avtorskih pravicah in se torej ne smejo prepisovati, razmnoževati ali kako drugače razširjati brez dovoljenja lastnika domene gobe.si. Po svojih najboljših močeh se trudimo, da na spletnem mestu objavljamo le prave in ažurne podatke, vendarle pa ne moremo zagotavljati popolne točnosti in zanesljivosti vseh objavljenih podatkov in povezav. Prav tako ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne posledice, nastale zaradi uporabe datotek in podatkov, objavljenih na tem spletnem mestu ali začasnega nedelovanja spletnega mesta. Zavedamo se, da je zasebnost obiskovalcev naših spletnih straneh zelo pomembna. Zato ne zbiramo nobenih osebnih podatkov o obiskovalcih spletne strani gobe.si. Gobe.si si pridržuje pravico do spremembe vseh podatkov, ki so objavljeni na tem spletnem mestu. Z uporabo tega spletnega mesta obiskovalec potrjuje, da sprejema opisane pogoje in se z njimi strinja.

Stran generirana v 0.119 sekundah.